Protestniške pesmi Oksitanije tria Sirventés

Od skakanja čez plot do mesta norcev.

Evropska regija Oksitanija obsega južno Francijo z delom Katalonije in z obmejnimi območji Italije. Povezujejo jo skupna zgodovina, kultura in jezik. Naziv Oksitanija se začne zanjo uporabljati v srednjem veku. Vse do 13. stoletja so bile pokrajine južno od reke Loire jezikovno in kulturno ločene od Francije. V naslednjih stoletjih so si jih francoski vladarji postopoma prisvojili in prebivalstvo v precejšnji meri asimilirali. Pri tem je trda asimilacija lokalnega prebivalstva potekala še v 19. in celo v 20. stoletju. Še pred prvo svetovno vojno je oksitanščino, jezik nekje na pol poti med španščino in francoščino, govorilo 14 milijonov prebivalcev. Danes jo kot drugi jezik uporablja nekaj več kot 600.000 prebivalcev. V Kataloniji sodi med uradne jezike, medtem ko jo v Franciji oblasti kljub prizadevanjem lokalnih strank in aktivistov še vedno prepoznajo le kot narečje. Pri tem v zadnjih desetletjih spet pridobiva na veljavi. V njej pojejo številne skupine iz južne Franciji, med katerimi sta najbolj poznani vokalna skupina Lo Còr de la Plana in pa reggaejaši Massilia Sound System. Med najbolj samosvojimi oksitanskimi zasedbami je tudi Trio Sirventés.
Trio Sirventés je osnoval pevec Manu Théron, eden nosilcev vrhunske marsejske vokalne skupine Lo Còr de la Plana. Skupaj s priznanim marsejskim virtuozom na oudu in s tolkalcem iz Palestine se je odpravil raziskovat srednjeveške trubadurske pesmi Oksitanije. Lokalni trubadurji niso pisali le tipičnih trubadurskih ljubezenskih pesemi, temveč tudi »sirventes«, pesmi, v katerih so se poistovetili s služabniki fevdalne gospode. V njih so bili do nje zbadljivi, pogosto pa so se v pesmih skrivala tudi zrnca upora. Trio Sirventés jih je zbral na albumu »Protestniške pesmi Oksitanije«.

Poslušanje: