Acid Arab: Trois

Tokrat z letošnjo Drugo godbo v večkulturni pa tudi večpolarni Pariz.

V prazničnem tednu Evrope nas že tretji večer po vrsti oblega pop šarada pod zastavo rumenih zvezdic z geslom »Združeni v glasbi«. Že samo geslo je krepko nadrealistično. Združeni v manifestaciji sprenevedanja, dvojnih meril, lobiranja močnejših in ne na koncu ničte vsebine sodobnega popa. Hvala. Ampak manifestacije evropske pop produkcije pravzaprav ne moremo obsojati, saj kljub skrajno pragmatičnemu gnetenju pojma apolitičnost plove pod identičnimi vetrovi kot aktualni politični botri evropske združbe. Unikulturni Babilon je v zatonu. Pozitivno čarovnijo prinaša le večpolarnost. Tudi s tem namenom bomo ponudbo, ki preplavlja eter, širili s slednjo. Med 23. in 26. majem se bo v Ljubljani odvil najstarejši in daleč najpomembnejši slovenski mednarodni festival z etnoglasbenim pečatom Druga godba. Pri tem Druga godba vse od prvih korakov leta 1985 ni le festival glasb sveta, ampak tudi festival novih snovanj ne glede na žanre. Festival žanrske odprtosti. Nastala je iz upora proti glasbenemu enoumju, fundamentalističnemu postavljanju glasbenih zamejitev. V današnjih časih bi jo lahko pojmovali kot festival, ki je potrebo po večpolarnosti zaslutil že pred dolgimi desetletji. Na Dan mladosti se bomo z Drugo godbo odpravili v večkulturni, pa tudi večpolarni, vedno ustvarjalno nemirni in uporniški Pariz. V tamkajšnjih klubih je pognal Acid Arab, vodilni svetovni glasbeni kolektiv, ki se je podal proti obzorjem arabske elektronske glasbe. Leta 2012 sta ga skupaj s kolegi ustanovila pariška didžeja Guido Minisky in Hervé Carvalho. Od takrat s svojim spojem zahodne elektronske glasbe in glasbenih jezikov iz fužinskih pariških predmestij oziroma z južnih in vzhodnih strani Sredozemlja navdušuje občinstvo po klubih in svetovnih festivalih. V Ljubljano prihaja njegova koncertna različica. Acid Arab ni modni miks dveh D.J.jev. Je srečanje različnih kultur skozi številna sodelovanja ter stalnih potovanj po vsem Sredozemlju in onkraj. Stalni član zasedbe je že lep čas tudi alžirski čarovnik na klaviaturah Kenzi Bourras. Skupina iz albuma v album nadgrajuje svoj izraz. Najbolj je občinstvo pa tudi strokovno glasbeno javnost vzvalovila z zadnjim, že več kot leto dni starim albumom »Trois« za ugledno belgijsko založbo Crammed Discs, s prodornim potovanjem v arabski svet in na Bližnji Vzhod. Vase je vrskala alžirski rai, sirsko-palestinski dabke pa tudi turški plesni oyun havasi. Na njem se pojavi pestra paleta gostov, od pevca raija Sofiana Saidija in pokojnega žanrskega akrobata Rachida Tahe do turškega sazista Cema Yildiza. Elektronska pop plesnost za svet, ki se je otresel enoumja precenjujoče se, v temeljih majajoče se stare celine in hollywoodsko prozornega predalčkanja na heroje pravice, ponavadi belopolte heroje, in na barabe, ki jih je potrebno izkoreniniti. Hm, le kam je potonila moja majica z napisom »John Wayne Was A Nazi«.