Amparanoia: Himnopsis Colectiva

Novi latino psihobilični album ene najbolj samosvojih španskih kantavtoric Amparo Sánchez.


Sobotna glasbena cesta se tokrat vije skozi Španijo proti latino psihedeličnim meglicam. Lani pozno poleti je izšel novi album ene najbolj samosvojih španskih kantavtoric Amparo Sánchez. Sánchezova je bila rojena v mestecu Alcalá la Real v Andaluziji na jugu Španije konec šestdesetih let prejšnjega stoletja. Na koncertne odre je stopila v najstniških letih. Sprva je izvajala blues, soul in rock. Sredi devetdesetih let je domačo Andaluzijo zamenjala s špansko prestolnico, kjer jo je hitro pritegnila tamkajšnja živahna latino scena, predvsem njeni alternativni glasbeni krogi. V njih je trčila na največjega špansko-francoskega zvezdnika sodobne urbane etnofuzije Manuja Chaoja, ki je pomembno vplival na njeno nadaljno glasbeno pot in s katerim je občasno tudi sodelovala. Leta 1996 je ustanovila skupino Amparanoia, ki jo je vodila deset let in v kateri je dala prednost fuziji z močnimi elementi latinoameriške glasbe. V začetku novega tisočletja je po Manujevih stopinjah obiskala zapatiste v Mehiki in se poskusila v zanj značilnem spoju mehiške, kubanske in reggae glasbe ter punka. Sredi prejšnjega desetletja se je spoznala z ameriškimi veterani artfolk fuzije Calexico. Z njimi je posnela zadnja dva samostojna albuma, tudi »Espíritu del Sol« iz leta 2014, ki smo ga predstavili na frekvencah Prvega. Leta 2017 je spet zbrala skupino Amparanoia, ki je v času mirovanja postala kultna, zanjo pa je začelo prihajati vedno več koncertnih ponudb. Na skupnih potovanjih in koncertnih odrih so začeli nastajati zametki novih skladb in na vstopu v leto 2020 tudi že lepo število demo posnetkov. Po koncu prvega vala covida julija 2020 je Amparo povabila glasbenike v domačo Granado na vaje in zatem na snemanja gradiva za nov album. Izid albuma »Himnopsis Colectiva« so ponovno upočasnili novi valovi covida, tako da je moral počakati dobro leto dni. Album je preplet različnih glasbenih žanrov: sodobnega latina in še posebej cumbie, marriachi punka in psychobillya, reggaetona, novovalovske psihedelije,… Pesmi na njem so pesmi o covidno preobraženi civilizaciji, ki se obnaša kot hipnotizirana. Pesmi o izolaciji, negotovosti, bojaznih, preporodu skrajnih idej v družbenem okolju, pa tudi pesmi o željah po boljši povezanosti in ponovnem prebujenju, ponovnem zavedanju samega sebe, družbe in svojega položaja v njej.

Komentiraj

Design a site like this with WordPress.com
Začnite