Robbie Quinn: Glitter Hole

Nostalgična glam in surfing psycho garage punk vožnja v dobo Ziggyja Stardusta in Louja Reeda pa tudi Marca Bolana s ščepci Crampsov in americane.

S sobotno glasbeno cesto smo zavili na železniško progo, ki vodi v sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Na poti po njej se nizajo temačni tuneli horror psychobillyja in utripajoče neonske glamrockovske postaje. Vlakovodja je kalifornijski glasbenik Robbie Quine, ki je 1. aprila izdal album z naslovom »Gliiter Hole«. Quine je odraščal v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in se je kot kot najstnik navdušil nad Davidom Bowiejem, Velveti in Brianom Enom, zatem pa še nad Siouxsie & The Banshees in The Cramps. Sodeloval je v množici skupin v domačem Hollywoodu in bližnjem Malibuju in kmalu začel ustanavljati lastne v skladu s svojimi vzori, surfing psychobilly garažno punkovske izpeljanke glama in glitter rocka. Največ odmeva je požel v prejšnjem desetletju s kontroverznimi The Barbarellatones. V novem desetletju se je odločil vsaj za začasno samostojno pot. Album prvenec je naslovil »Glitter Hole«. Izdaja je zanimiva predvsem kot spogledovanje s pol stoletja staro zgodovino rocka, hommage Ziggyju Stardustu in Louju Reedu pa tudi Marcu Bolanu s ščepci Crampsov in americane. Pri tem je bila večina bolj izstopajočih skladb z nje že objavljena na izdajah The Barbarellatones in Quinov album je tako vsaj polovična kompilacija. A kot tak še vedno več kot primeren za v dobršni meru nostalgično glam in surfing psycho vožnjo … enkrat pač kar po tirih. Cesta se je prelevila v progo. Nazaj v prihodnost.