Trikrat pred Drugo godbo 2022

Pijan slavej, Juana Aguirre in Moor Mother

Glasbena cesta 2.3.1.5., 21/05

Med 24. in 30. majem se bo v Ljubljani odvil 38. mednarodni festival Druga godba. Celi dve leti je vanj grizla pandemija koronavirusa.  Letos se vrača stari festivalski utrip. V šestih dneh bo na njegovih odrih nastopilo trinajst zasedb in izvajalcev. Na tokratni sobotni glasbeni glasbeni cesti se bodo z nami zapeljali trije. Pod številko ena bo to makedonski projekt Pijan Slavej. Za tem imenom se skriva Branislav Nikolov, eden najbolj izvirnih in karizmatičnih posameznikov novejše makedonske alternativne glasbene scene. Poznamo ga predvsem kot vodjo zasedbe Foltin. Pijan Slavej je njegov novi projekt. Zasedba že od samega začetka navdušuje občinstvo v Skopju. Z njo se Nikolov privlačno vrača v osrčje makedonske pop scene iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa tudi k šansonu. Vire interpretira intimno kantavtorsko, pa plesno v duhu osemdesetih let prejšnjega stoletja, seveda tudi v okvirih art folka skupine Foltin. Argentinski kantavtorici Juani Aguirre je Druga godba prvi festival v Evropi. Izkušena glasbenica, ki je v zasedbah prepotovala dobršen del Južne Amerike, je več kot prijetno presenetila z lanskoletnim solo projektom. Zaznamuje ga neustavljivo privlačno, iskreno intimno petje ob spremljavi kitare in elektronskih zvokov, hkrati je tudi izjemna pripovedovalka zgodb v pesmih. Če bi pela v angleščini ali vsaj nastopala na angloameriških koncertih odrih bi bila zagotovo že novo kantavtorsko odkritje leta. O svojih pesmih pravi, da govorijo o naseljevanju dvoumnosti in poznavanju naših senc. Verjame v alkimistično moč glasbe, ki zna spremeniti bolečino v svetlobo. Tokratna številka tri in tudi osrednja številka Moor Mother prihaja iz ustvarjalnega okolja Philadelphie. Ob površnem predalčkanju bi jo lahko označili za hip hop glasbenico. A gre precej dalj od standardnih okvirjev hip hopa oziroma r&bja. Vešče se giblje med zelo različnimi glasbenimi žanri in jih spaja v samosvoj izraz izven ustaljenih cest in tudi poti. Eksperimentalni art hip hop? Je pesnica in vizualna umetnica, predvsem pa vizionarka utopičnega sveta. Sveta, ki ostaja v novo-starih distopičnih časih, posebej med Afroameričani in drugimi družbenimi manjšinami, kamor vedno bolj sodi tudi mladina, še edino upanje. Njena glasba nas vodi skozi čas čudnega, odtujenega sodobnega sveta. Njena občutenja, empatija, vera v boljše in lepše in njen intelektualni naboj odpravijo v dobi otopelosti in brezbrižnosti vse dvome v umetnost kot najlepše stanje bivanja. Tak je tudi njen zadnji album »Black Encyclopedia Of The Air«, sicer najboljši tuji album leta 2021 glasbene redakcije Radia Študent. Glasba Druge godbe za Glasbeno cesto s pregretim mordor motorjem.

Komentiraj

Design a site like this with WordPress.com
Začnite