»That’s My Name« je analogno posnet album bluesa in rhythm&bluesa, prekritega s šestdeset let in več staro patino.
Lahko pri enaindevetdesetih letih še snemaš albume, ki stojijo trdno pokonci? Pozabite na tri leta mlajšega Johna Mayalla, katerega novi album se je prejšnjo soboto zapeljal po glasbeni cesti. Dan pred tem, v petek, 18. februarja, je pri legendarni chicaški blues založbi Delmark izšel četrti samostojni studijski album tamkajšnjega velikega mojstra in staroste bluesa, bas kitarista, pevca in avtorja Boba Strogerja. Legendarni chicaški glasbenik se je rodil na kmetiji v Missouriju. Leta 1955 se je njegova družina preselila v Chicago. Stanovala je nad zadnjo stranjo tamkajšnjega uglednega blues kluba. Mladi Bob je hitro vsrkal njegove vibracije. V zasedbi sorodnikov je vzel v roke bas kitaro. Ko je ta razpadla, je z basom sodeloval v različnih zasedbah, v izdatni meri tudi v jazzovskih. Leta 1969 se je pridružil priznanemu chicaškemu bluesmanu Eddieju Kingu in z njim nastopal desetletje in pol. V osemdesetih letih je bil tesni sodelavec še enega izjemnega blues kitarista, Otisa Rusha. Njegov bas lahko slišimo še na marsikateri chicaški blues izdaji. Med njimi je kar trideset albumov založbe Delmark. Vedno bolj ga je začela vleči samostojna pot. Album prvenec je izdal leta 2002. Novi album z naslovom »That’s My Name« je posnel v Braziliji s tamkajšnjo najbolj poznano blues skupino The Headcutters, ki že dve desetletji navdušuje s chicaškim zvokom iz petdesetih in šestdesetih let prejšnjega stoletja Med trinajstimi skladbi z njega je pet Bobovih avtorskih, ostale so sposojene. »That’s My Name« je analogno posnet album bluesa in rhythm&bluesa, prekritega s šestdeset let in več staro patino. Kljub visokim letom prvopostavljenega je glasba na njem še vedno sočna in igriva. Pravšnja za umirjeno vožnjo skozi Mordor, ki se bo vlekla le še 57 dni.
Okopi slave @ rtvslo 
Komentiraj