Jasmin, lira in mastika solunskih Alenti

Alenti ušesom všečno plovejo po planjavah jugovzhodnega Balkana in Levanta, od epirske polifonije prek turških glasbenih logov in veseljaštva balkanskih pihalcev do sladke otožnosti z grških otokov.

S tokratno Etnofonijo se vračamo v večkulturno sredozemsko pristanišče Solun. Drugo največje mesto v Grčiji z okoli milijonom prebivalcev leži ob obali Egejskega morja, zahodno od delte reke Vardar, in je sedež grške pokrajine Srednja Makedonija. V njem so do srede prejšnjega stoletja sobivale različne kulture in narodi. Med drugo svetovno vojno so nemški nacisti krvavo obračunali s tamkajšnjimi sefardskimi Židi. Solun je imel do množičnega eksodusa prebivalcev po koncu državljanske vojne v Grčiji leta 1949 tudi močno makedonsko slovansko zaledje. Kot vsa velika pristanišča je vedno pomenil pomembna vrata do Sredozemlja kot prostora sobivanja številnih kultur. Bolj zadržani so bili povojni stiki s severnimi slovanskimi sosedi, tudi zaradi trde asimilacije njihove manjšine v drugi polovici dvajsetega stoletja.

Leta 2012 se je v Solunu odvilo osrednje letno srečanje etnoglasbene scene Womex. Naslednje leto je prve glasbene korake po tamkajšnjih klubih naredila skupina Alenti. Sestavljajo jo pet mladih glasbenikov, ki igrajo izključno na akustična glasbila. Lani pozno poleti je v samozaložbi izdala album prvenec z naslovom »Jasmine«. Valovi covida so njegovo predstavitev zamaknili do konca leta. Februarja letos je z njim splezala med prvo deseterico albumov osrednje evropske etnoglasbene lestvice WMCE.

Poslušanje:

1. OLLANDIKES ANTILLES Alenti
2. KYR VORIAS Alenti3. GIASEMI Alenti ‎
4. SOUSTA Alenti
5. H MASTIHA KAI O GLYKANISOS Alenti
6. FTHINOPORINA SYRTA (AUTUMN SYRTA DANCES) Alenti

Komentiraj

Design a site like this with WordPress.com
Začnite